Bergamo je turnir v Italiji, ki traja za vikend, 3 dni in 6 kol.

Zanj sem se odločila, saj je v času počitnic, ko je moj David v Srbiji in sem se lahko nanj tudi malo pripravila.

In ker je selektor dejal, da moram odigrati nekaj do določitve reprezentance (pustimo sedaj dejstvo, da je bila reprezentanca določena v začetku julija in ne 1. avgusta kot je bilo rečeno).

Ampak pred samim turnirjem sem utrpela poškodbo, zvin gležnja in tako pristala na berglah. To se je zgodilo v ponedeljek, potovanje pa je bilo predvideno v četrtek. Glede na to, da na nogo nisem mogla niti stopiti, sem razmišljala celo o odpovedi.

Ampak v sredo sem že uspela na rahlo stopiti na nogo, in uspelo avto premakniti za cca 300 m. Hvalabogu je bila leva noga, ampapak ker nimam avtomatika je na sklopko še vedno treba včasih pritisnit.

Nič, v četrtek sem se usedla v avto, zraven odložila bergle, s sabo vzela dodatni 2 blazini za pod nogo in sem šla. Ob 95% avtoceste in mojega zvestega spremljevalca GPS-a je vse šlo gladko.

Mesto kjer sem spala je bilo prav zanimivo. Za vstop na dvorišče si moral vtipkati posebno kodo (podobno kot v Escape room). Kot šahistki mi številke niso predstavljale problema in tako sem hitro premagala prvo oviro. Podobno je bilo potrebno storiti tudi za pridobitev ključev do sobe.

Sobe so bile pravzaprav predelane garaže, ampak za spati čisto ok.

Igralo se je 3 dni 6 kol, kar je kar naporno. ŠE posebej če prvo partijo igraš do zadnjega in skorajda povzročiš zamudo 2. kola. Pač uigravanje. To se je poznalo predvsem na drugi partiji, ki pač ni bila na najvišjem nivoju. Italijanski talent in lomilec pubertetniških src Rambaldi me je zlomil, čeprav sem imela občutek, da mi ni šlo slabo (Občutek me je precej varal!). Zvečer sem uspela priti do prvega obroka, saj sem zajtrk izpustila, kosilo pa žal ob predlogi igri ni bilo mogoče. Najbližja Italijanska restavracija, kjer v tistem trenutku nihče ni govoril angleško. Pizza margerita ni povzročala težav, težje pa je bilo z Ledenim čajom. Zelo šarmanten 100 let star natakar ni razumel Ice Tea in mi tako prinesel Vino Bianco. Tudi prav.

2. dan

2. dan je bil odličen. Dva iz dva. Prva partija je bila polna novosti in norosti z obeh strani, ampak eden od naju je približno vedel kaj dela. Kosilo sem ponovno izpustila in svojo energijo usmerila v priprave ženske konkurence, Ive Videnove. Daljnjega leta 2012 sem jo že premagala s črnimi v ruski na Evropskem prvenstvu v Srbiji. Tudi tokrat sem bila črna. Ona je zjutraj izgubila proti svojemu možu, kar se mi zdi zelo zelo drzno od njega. Tokrat se je ustrašila moje odlične teoretske podkovanosti v Ruski in šla v neke stranske Lovčeve variante. Sama nisem najbolj precizno igrala, ampak pozicija se je držala. Ko je izgledalo da prevzema pobudo, je naredila eno napako in potem je šlo vse samo še navzdol za njo. Ni priznala, da je remi objektivna rešitev in tako še malce tvegala, kar sem kljub daljši časovni stiki uspela lepo kaznovati in realizirati. Bila sem precej vesela, saj je minilo že kar nekaj časa odkar sem premagala koga nad 2350. Ampak evo, še znam.

Sledila je večerja s sodniki, družino Brunello in znanim fotografom in multipraktikom Lennartom in organizatorjem Yuri-jem. Po večerji smo šli še v mesto na sladoled, to je bilo tudi prvič, da sem mesto videla od blizu. Kljub poškodovani nogi so me uporabili za parkiranje avta, saj ga voznik ni zmogel.

3. dan

3. dan sem igrala z velikim talentom iz Sicilije. Vse je bilo ok, potem pa sem zaradi strahov potegnila potezo, ki mi še sedaj ni jasna. Kakorkoli, zgodi se in popoldne je bilo še eno kolo. Ta dan sem si privoščila kosilo pripravil pa me je kar sam organizator. Ne vem sicer kakšno je njegovo znanje o šahu (na fide nima nobenega ratinga) ampak mi je dal oličen nasvet. Če hoče on s konjem na d5, potem pač igraj nekaj s c6. In tako je tudi bilo. Mislim da je bila zelo dobra partija z moje strani, z njegove pač ne. Malo mi ga je žal, saj mu je na turnirju precej dobro šlo, do mene. 

Zaključek performance 2357 in 23 novih ratinških točk. Ni slabo. Nagrada se mi je sicer izmuznila za neke pol pike srednjega bucholca ampak nima veze. Povabilo na Gala večerjo je bilo vredno precej več.

Več o tem, o ostalih povabljencih in dogajanju izza kulisja pa naslednjič…