Ekipno DP do 12 let – poročilo s terena
Na tekmovanje sem peljala svojo ekipo, ekipo ŠK En Passant. Pav prilegla se mi je sprememba, da na tekmovanja nisem bila uradna oseba. Nič nisem imela z organizacijo, sojenjem ali podobnim. Tja sem prišla kot šofer, vodja ekipe in mami. Glede na vse izkušnje z raznoraznimi težkimi primeri gledalcev, staršev, kapetanov je bil moj cilj jasen. Biti “cool” in neopazna.
Pred samim prvenstvom me je zmotilo to, da na spletni strani ni bilo objavljenih ekip in postav. Pa ne da bi se pripravljali, ampak čisto iz firbca, da vidim kam se po tabeli uvrščamo.
Potovanje tja je bilo enostavno, GPS je šolo takoj našel, parking pa smo našli pri najboljšem sosedu. Začeli smo s himno, ki je super način za umiritev otrok. Naša ekipa je bila brez velikih pričakovanj, prišli smo se boriti do konca.
V spominu mi bo ostalo par pripetljajev, ki so bili povezani z mojo ekipo. V enem trenutku je eden od igralcev pritisnil uro nasprotniku, čeprav še ni odigral poteze. Nasprotnik je poklical sodnika, ki je vprašal kaj se je zgodilo. Igralec je priznal, da je pritisnil uro nasprotniku, saj je mislil, da je nasprotnik na potezi (najraje bi mu navila ušesa, ker je gledal okoli!). Sodnik je igralcu dal opomin in partija se je nadaljevala. Ampak pravila FIDE od julija naprej velevajo takole:
| 7.8.1. | If the player presses the clock without making a move, it shall be considered as an illegal move. |
Nepravilna poteza pa izgubi partijo. Ta igralec bi torej moral izgubiti partijo, ki je bila tudi odločilna za dvoboj. Pritožbe ni bilo.Je pa celotno pravilo kar malo kruto za otroke in sodnika po eni strani tudi razumem. Vso stvar opazil tudi eden od staršev gospod XY, ki z nobeno od ekip ni povezan, je pa v preteklosti že imel težave z neprimernimi izpadi.
Sledilo je novo kolo in ponovno se isti igralec, ki je poprej pritisnil uro nasprotniki zaplete v incident. Menda je prijel figuro in odigral z drugo. Nasprotnik je klical sodnika. Igralec je trdil da je rekel popravljam, nasprotnik pa da ni rekel. Najbolj smešno je bilo, da je s potezo, ki jo je odigral, spregledal lovca. Sodnik je odsodil da nadaljujeta kakor je bilo odigrano. Že vmes pa se je vmešal prej omenjeni gospod XY, ki ponovno ni imel nič z nobeno od ekip, in s povzdignjenim glasom razlagal in obtoževal otroka goljufije, da se je lagal prej in sedaj in podobno. Kot starš/gledalec se nikakor ne mislim vmešavat, še posebej ne v sodniške odločitve. Sem pa gospodu rekla, naj se umiri in briga za sebe (in ne z najbolj prijaznim tonom). Nikakor se mi ne zdi primerno, da se odrasel človek s povzdigovanjem glasu in nekimi lažnimi obtožbami spravlja na tujega otroka.
No kakorkoli, z otroci smo se pomenili o dogodku in izpadu, ter se zmenili, da do konca ne bomo več imeli nobenih podobnih težav. In tudi ni jih bilo. Je pa gospod XY do konca turnirja bil na preži in budno opazoval dogajanje pri tem istem otroku.
Sicer je turnir gladko potekal, za moje pojme bi sicer izpustila kosilo in raje ponudila hitro malico ampak to je stvar okusa. In dejstva da je moj preljubi otrok po kosilu hotel malo zadremat 🙂 Ampak pojedli so pa vse (Dunajc in krompir), razen solate.
Po koncu smo hitro odšli ne da bi vedeli katero mesto smo zasedli. Sprotnih rezultatov ni bilo, na končni vrstni red pa je bilo potrebno počakati do cca 9h zvečer, pa še takrat je bilo objavljeno le v rubriki enodnevnih dogodkov, ne pa na uradni strani prvenstva. Kje se je zataknilo ne vem. Ali pri organizatorjih ali webmastru/pisarni ŠZS, ki postavlja spletne strani. Vem pa, da je bilo v zadnjih nekaj mesecih že več težav tehničnih težav s spletnimi stranmi tekmovanj, saj preprosto niso prikazovale podatkov.
Kakorkoli, mi smo bili v Kranju zadovoljni, ravno tako pa tudi z našo igro in doseženim 8. mestom.
Zelo vesela sem tudi za ekipo iz ŠK Nova Gorica (moj matični klub), ki je med fanti dosegla prvo mesto.
Dekleta:
1. mesto ŠK Komenda
2. mesto ŽŠK Maribor
3. mesto ŠD Radenska Pomgrad
Fantje:
1. mesto ŠK Nova Gorica
2. mesto ŠK Rimex Ilirska Bistrica
3. mesto ŠK Komenda Popotnik
A.S.


Comments
Ekipno DP do 12 let – poročilo s terena — Ni komentarjev